Penina v Sloveniji, kaj pa drugje? - Portorož in Piran
Na glavno vsebino
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL

Festival penin

Penina v Sloveniji, kaj pa drugje?

Samo peneča vina, ki so narejena v francoski pokrajini Šampanja, se lahko imenujejo šampanjci. Druga francoska peneča vina poznamo kot "cremont", v Italiji se pije "spumante", v Španiji "cava", v Nemčiji in Avstriji "Sekt", v Angliji "sparkling wine", v Sloveniji pa je to "penina". 

Narejena je lahko iz različnih vrst vina. Poznamo bela, rdeča in rosé peneča vina.

Mehurčki v kozarcu

Peneče vino vsebuje tri oblike ogljikovega dioksida. Prva je prosta, plinasta oblika, ki se nahaja v praznem prostoru v vratu steklenice; druga je topna, ko se plin raztaplja v tekočini in nastaja ogljikova kislina; tretja pa vezana, estrska oblika, ko se ogljikova kislina počasi veže z alkoholi. Ta omogoča sproščanje drobnih verižic mehurčkov, ki mu pri nas lepo rečemo iskrenje. 

Dobra penina se mora tudi dobro peniti. Penjenje se zgodi na površini vina ob robu kozarca in mora pri dobrih peninah trajati vsaj tri do štiri minute.

Izbira pravega kozarca za popolno penino

Priporoča se uporaba ustreznih kozarcev za penino. Priporočljiv je visok in vitek kozarec. Najbolj primeren je t. i. tulipan, v katerem so mehurčki lepo vidni. Če so drobni, številni in dolgotrajni, zagotovo pijemo dobro penino.

Prava temperatura za popoln užitek

Penino se postreže čim bolj hladno, vendar ne hladnejše od 6 stopinj Celzija. Najprimernejša temperatura je med 6 in 8 stopinjami Celzija.