Samo peneča vina, ki so narejena v francoski pokrajini
Šampanja, se lahko imenujejo šampanjci. Druga francoska peneča vina poznamo kot "cremont", v Italiji se pije "spumante", v Španiji "cava", v Nemčiji in Avstriji "Sekt", v Angliji "sparkling wine", v Sloveniji pa je to "penina". Narejena je lahko
iz različnih vrst vina. Poznamo bela, rdeča in rosé peneča vina.
MEHURČKI V KOZARCU
Peneče vino vsebuje tri oblike ogljikovega dioksida.
Prva je prosta, plinasta oblika, ki se nahaja v praznem prostoru v vratu
steklenice; druga je topna, ko se plin raztaplja v tekočini in nastaja
ogljikova kislina; tretja pa vezana, estrska oblika, ko se ogljikova kislina
počasi veže z alkoholi. Ta omogoča sproščanje drobnih verižic mehurčkov, ki mu
pri nas lepo rečemo iskrenje. Dobra penina se mora tudi dobro peniti. Penjenje
se zgodi na površini vina ob robu kozarca in mora pri dobrih peninah trajati
vsaj tri do štiri minute.
IZ ČESA PIJEMO PENINO?
Priporoča se uporaba ustreznih kozarcev za penino.
Priporočljiv je visok in vitek kozarec. Najbolj primeren je t. i. tulipan, v
katerem so mehurčki lepo vidni. Če so drobni, številni in dolgotrajni, zagotovo
pijemo dobro penino.
TEMPERATURA
Penino se postreže čim bolj hladno, vendar ne
hladnejše od 6 stopinj Celzija. Najprimernejša temperatura je med 6 in 8
stopinjami Celzija.