Odhod v svet
Po zaključku šolanja v koprskem kolegiju je mladi Giuseppe prišel navzkriž z očetovimi načrti, da bo po šolanju šel v cerkveni stan. Očetu se je odločno postavil po robu in raje odšel študirat pravo v Padovo. Še bolj kot pri študiju je uspeval pri sukanju sablje, do te mere, da je želel odpreti sabljaško šolo v Neaplju ali Parizu. Leta 1710 mu je nenadoma umrl oče, Giuseppe pa se je zaljubil in se kmalu po očetovi smrti, julija 1710, ko je dopolnil 18 let, v Padovi poročil z dve leti starejšo Elisabetto Premazore. Poroka je menda razjezila padovanskega škofa, ki je skrbel za Elisabetto in njeno premoženje, da je moral mladoporočeni Tartini pobegniti iz Padove in se umakniti (pravzaprav skriti) v samostan Sv. Frančiška v Assisi, kjer se je lotil trdega učenja violine. Vadil je po osem ur na dan in se hkrati učil glasbene teorije in kompozicije.