Top doživetja

Obiskovalci se lahko sprehodijo med oljčniki in vinogradi ter spustijo z vrha ankaranskega polotoka vse do klifa, ki se na Debelem rtiču strmo spušča v morje. Prepadne stene klifa so visoke od 12 do 21 metrov. Klif poraščajo številne, avtohtone rastline, kamnito morsko dno pa zaradi plitvosti morja in dobre osvetljenosti gosti številne morske organizme. Poraščeno je z značilnimi algami ali na pesku z morsko travo cimodocejo, vmes pa se skrivajo številne živali: spužva žveplenjača, voščena morska vetrnica, ostriga, užitna klapavica, leščur, polž čokati volek, morski jež, morska kumara, mali morski pajek in druge.

Beblerjeva pot, poimenovana po dr. Alešu Beblerju - Primožu, je pešpot, ki vodi iz središča Ankaran na Črni vrh in v Hrvatine, od tam pa v Božiče, kjer se čez Sanatorski hrib spet spusti k morju, natančneje k Sv. Katarini in nazaj v središče Ankarana. Na Sv. Katarini lahko pohodniki odkrivajo školjke na pokopališču školjk, prisluhnejo številnim pticam, ki tam gnezdijo. Na slanem travniku tik ob Sv. Nikolaju lahko občudujejo avtohtone rastline in si v parku ogledajo spomenik, posvečen dr. Alešu Beblerju - Primožu.

Samostan sv. Nikolaja s parkom in kopališčem je nastal kot podružnica beneškega samostana S. Nicolò al Lido že v 11. stoletju. Pozimi je tukaj stanovalo manjše število menihov, poleti pa so se jim pridružili številni obiskovalci iz matičnega samostana. V prvi polovici 17. stoletja je kuga zelo razredčila lokalno prebivalstvo in menihi so odšli. Zadnji pater je samostan zapustil leta 1641. Več kot sto let pozneje je samostan s posestvom kupila koprska plemiška družina Madonizza. V času Napoleonovih ilirskih provinc pa je bila tu vojaška bolnišnica. V 19. stoletju je na tem mestu nastalo kopališče sv. Nikolaja, ki je bilo zelo priljubljeno poletno kopališče Tržačanov.

Obiskovalci Ankaran, ki želijo aktivno preživeti počitniške dni, imajo veliko možnosti za sprehode po zelenih pobočjih, ki jih krasijo oljčniki in vinogradi, in morskih poteh, kjer lahko raziskujejo pokopališče školjk, na katerem je moč najti 234 vrst vseh polžev Tržaškega zaliva in opaziti najmanj 30 vrst različnih ptic, ter sredozemski slani travnik, ki na muljastih, vlažnih in slanih tleh poleg najbolj značilnega obmorskega ločka skriva še druge zanimive rastline.