Tartini

Giuseppe Tartini (1692 - 1770)

Giuseppe Tartini se je rodil v Piranu 8. aprila 1692. Oče Gian Antonio je bil florentinskega porekla in je prišel v Piran najverjetneje zaradi trgovanja. Kasneje se je zaposlil kot javni pisar za odkup soli. Mati Caterina Zangrando je bila potomka ene najstarejših plemiških družin v Piranu. Tartini je prvo znanje nabiral v oratoriju očetov filipinov v Piranu, kasneje pa so ga vpisali v ťCollegio dei padri delle scuole PieŤ v Kopru; verjetno je obiskoval tudi piransko akademijo "I virtuosi", ki je združevala vse izobražene piranske meščane, da so na svojih srečanjih razpravljali o glasbi, umetnosti, literaturi. Šolanje je nadaljeval v koprskem kolegiju. Oče je želel, da bi se posvetil duhovniškemu poklicu, a sina je nemirna narava gnala drugam. Študij je nadaljeval na pravni fakulteti univerze v Padovi. Po nevšečnostih zaradi poroke s škofovo nečakinjo je moral Padovo zapustiti. Zatekel se je v Assisi, kjer je v tamkajšnjem samostanu intenzivno študiral violino in osnove kompozicije. V tem času se je ukvarjal tudi z raziskovanjem akustičnih zakonitosti. Biografski podatki za nadaljnja leta so skopi: znano je, da je igral v raznih gledaliških orkestrih in nastopal kot solist, svojo violinsko igro pa je izboljševal tudi v Anconi, kjer je študiral dve leti.
Leta 1721 so ga povabili na mesto prvega violinista in koncertnega mojstra v stolnici sv. Antona v Padovi. Imenovan je bil brez predhodne avdicije, kar priča o velikem slovesu, ki ga je užival kot virtuoz. Po krajšem bivanju v Pragi je na vrhuncu svojih ustvarjalnih moči deloval predvsem v Padovi, kjer je zopet prevzel vodstvo glasbene kapele v stolnici. Leta 1728 je ustanovil slovito violinsko šolo "La scuola delle nazioni". Učenci so vanjo prihajali iz raznih koncev Evrope, zato se je Tartinija prijel vzdevek il maestro delle nazioni, glasbeni mojster narodov. Umrl je v Padovi leta 1770, kjer je tudi pokopan. Zapustil je obsežen opus: okoli 130 koncertov, prek 170 sonat za violino itd. Pisal je predvsem za violino. Njegovo najslavnejše delo je sonata "Vražji trilček". Legenda pripoveduje, da se mu je v snu prikazal sam vrag, ki je igral na violino. Takoj ko se je prebudil, je melodijo zapisal. Tako naj bi nastala ena najbolj znanih in najbolj zahtevnih evropskih skladb za violino.

Tartinijev spomenik

Ob 200-letnici rojstva svojega velikega umetnika leta 1892 so mu meščani Pirana želeli postaviti spomenik; a dela so se nekoliko zavlekla, tako da so šele leta 1896 postavili na visok podstavek bronasti kip "mojstra" v nadnaravni velikosti. Spomenik je delo beneškega kiparja Antonia dal Zotta. Z domišljeno postavitvijo obvladuje trg in ga prostorsko povezuje s kompleksom cerkve sv. Jurija, ki dominira nad mestom.

Tartinijeva hiša

Stavba spada med najstarejše hiše v tržnem stavbnem plašču. Mestne listine iz leta 1384 jo omenjajo kot gotsko stavbo "Casa Pizagrua", a kasneje so njeno zunanjost predelali v neoklasicističnem slogu. V njej je bil rojen Giuseppe Tartini. Nazadnje je bila prenovljena v letih 1985 - 1991; med prenovitvenimi deli so v njej odkrili zanimive stenske poslikave. V hiši je sedež Skupnosti Italijanov in je namenjena kulturnim prireditvam, razstavam in različnim umetniškim delavnicam. V prvem nadstropju je urejena Tartinijeva spominska soba s predmeti, ki jih je umetnik zapustil družini Tartini. Najzanimivejši eksponati so: posmrtna maska, mojstrova violina, črtalnik, bakrorez z upodobitvijo Tartinijevih sanj in Tartinijev portret v olju. Med rokopisnim gradivom je najbolj zanimivo pismo slavni violinistki, Tartinijevi učenki Maddaleni Lombardini, v katerem razlaga pravila lokovne tehnike.

Informacije:
Pokrajinski muzej Koper
Kidričeva 19
SI-6000 Koper

T: +386 (0) 5 663 35 70
F: +386 (0) 5 663 35 71