Od 26. novembra do
10. decembra si lahko v Turistično informacijskem centru (TIC) Piran ogledate
razstavo z naslovom Lepote kamnite poezije. Gre za spremljevalno
prireditev 38. Piranskih dnevov arhitekture. Odprtje razstave bo v četrtek, 25.
novembra, ob 16. uri na Tartinijevem trgu pred TIC Piran. V primeru slabega
vremena odprtje odpade.
Razstava bo pokazala prve obrise nove knjižice z naslovom Kamen
na kamen, Istra - kulturna krajina Piranskega od morja do podeželja. Gre za
nadaljevanje knjižice Kamnita preproga, ki je bila izdana leta 2019. Obe knjižici
je izdelal ABAKKUM
Zavod za krajino, kulturo in umetnost Piran, izdalo pa ju je Turistično
združenje Portorož. Pri tokratnem projektu sodelujejo idejna vodja Romana Kačič, tekstopiska Barbara Škarja in ilustratorka Sara
Mušič.
Več o knjižici in razstavi
lahko preberete v spodnjem besedilu Barbare Škarja:
Lepota kamnite poezije. Tako smo poimenovali razstavo, ki prikazuje prve obrise novo
nastajajoče knjižice, ki bo izšla pod naslovom Kamen na kamen, Istra -
kulturna krajina Piranskega od morja do podeželja. V njej predstavljamo
celotno paleto kamnitih gradenj, od preprostih suhograjenih zidov do
impozantnega piranskega obzidja, od majhnega zavetišča do kamnitih palač, od
samotne kežeta na njivi do kamnitih vasi in mest, od ograjenih kalov, obokanih
izvirov in vodnjakov, do mostov, pomolov in solnih polj. Vse te kamnite
gradnje, ki so začele nastajati že v času Rimljanov, se razvijale v srednjem
veku in ostale do današnjih dni, ustvarjajo podobo kulturne krajine Piranskega,
ki ima svojo nezamenljivo identiteto in značaj. S svojo podobo vpliva na naše
doživljanje prostora in vzbuja občutke spoštovanja, lepote, uglašenosti s
prostorom in skladnosti z namenom.
Je lepoto teh gradenj mogoče izmeriti, jo definirati z
razmerji in odnosi med elementi? Seveda pri suhogradnji obstajajo pravila,
kako zlagati kamen na kamen, da bo struktura stabilna in bo služila namenu.
Vendar je kamnita arhitektura več kot veščina suhograditeljstva. Tudi v
poeziji so pravila, kako tvoriti verze in oblike pesmi, a izbira konkretnih
besed in sporočilo, ki ga posreduje pesem, je v rokah poeta. Tako je tudi s
suhogradnjami, pri katerih je vsak kamen sam svoj kot besede in skupaj jih je
nekdo zložil na poseben način, za določen namen. Kamnite strukture so
močne, trdne in preproste. So izraz razmerja moči med človekom in naravo, pripovedujejo nam o odnosu človeka do narave. In morda je njihova lepota prav v tem odnosu, ki je etičen, spoštljiv in pošten. Ne glede na velikost je arhitektura lahko hkrati umetnina, ki dviga
našega duha k višjim vrednotam in pozitivno nagovarja naš estetski čut. In kot
nas lepa poezija osebno napolni in integrira, nas tudi lepa arhitektura
družbeno povezuje in vzgaja.
Foto: Romana Kačič, Matevž Kostanjšek, Jaka Ivančič
Ilustracija: Sara Mušič