Sprejetje strategije pomeni pomemben korak k bolj usklajenemu evropskemu pristopu k razvoju turizma. Odgovarja na pozive držav članic, institucij EU in drugih deležnikov po močnejšem ter bolj usklajenem pristopu na ravni EU, pri čemer v celoti spoštuje nacionalne pristojnosti.
Turizem kot strateška prednost Evrope
Turizem ostaja eden ključnih gospodarskih in družbenih stebrov Evropske unije. Leta 2025 je EU sprejela skoraj 600 milijonov mednarodnih turistov, kar je predstavljalo skoraj 40 odstotkov vseh prihodov na svetovni ravni. Turistični sektor je istega leta neposredno in posredno ustvaril približno 11 odstotkov celotne bruto dodane vrednosti EU ter podpiral več kot 20 milijonov delovnih mest v približno petih milijonih podjetij, med katerimi prevladujejo mala in srednja podjetja.
Kljub velikemu potencialu se evropski turizem sooča s številnimi izzivi. Med njimi so geopolitične negotovosti, podnebne spremembe, pomanjkanje delovne sile, neenakomerna razporeditev turističnih tokov ter vse hitrejša digitalna preobrazba. Nova strategija zato vzpostavlja skupni evropski okvir za učinkovitejše soočanje s temi izzivi in spodbuja sodelovanje med evropsko, nacionalno, regionalno in lokalno ravnjo.
Njen cilj ni poenotenje nacionalnih zakonodaj, temveč zagotavljanje praktičnih orodij in podpore, s katerimi bodo države članice in turistične destinacije lažje uresničevale skupne razvojne cilje.
Štirje stebri za prihodnost evropskega turizma
Strategija temelji na štirih ključnih stebrih, ki povezujejo konkurenčnost, trajnost, mednarodno sodelovanje in učinkovitejše financiranje.
1. Večja konkurenčnost evropskega turizma
Prvi steber je namenjen krepitvi konkurenčnosti turističnega sektorja, zlasti malih in srednjih podjetij. Predvideva zmanjševanje administrativnih bremen, podporo zelenemu in digitalnemu prehodu ter razvoj znanj in spretnosti, potrebnih za prihodnost panoge. Pomembno vlogo bodo imeli tudi skupni evropski podatkovni prostor za turizem, uporaba umetne inteligence in izboljšanje prometne povezanosti. Cilj je vzpostaviti bolj povezan in dostopen evropski potovalni prostor ter izboljšati železniško, letalsko in pomorsko infrastrukturo.
2. Okoljska in družbena trajnost ter večja odpornost
Drugi steber obravnava okoljsko in družbeno trajnost ter gradnjo odpornosti, kar obsega celostno upravljanje destinacij, uravnoteženje turističnih tokov, zmanjševanje okoljskega odtisa, varstvo pravic turistov, dostopnost ter boljšo pripravljenost na geopolitične, podnebne in kibernetske šoke.
3. Močnejša mednarodna prepoznavnost Evrope
Tretji steber se osredotoča na okrepitev mednarodnega sodelovanja in prepoznavnosti skupnim pristopom Destinacija Evropa (angleško Destination Europe), ki spodbuja usklajeno promocijo Evrope na svetovnih trgih, privabljanje obiskovalcev skozi vse leto ter spodbujanje potovanj izven najbolj obiskanih lokacij.
4. Učinkovitejše naložbe in upravljanje
Četrti steber pa zagotavlja učinkovitejše investicije in upravljanje, saj določa integriran okvir financiranja z učinkovito mobilizacijo sredstev EU ter krepi sodelovanje na ravni EU za boljše usklajevanje in izvajanje prednostnih nalog strategije.
Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport
