V notranjosti pokopališke cerkve sv. Mohorja in Fortunata na zgodovinskem piranskem pokopališču od konca avgusta potekajo konservatorsko-restavratorska dela, ki postopoma razkrivajo njeno prvotno podobo iz 19. stoletja. Pod kasnejšimi nanosi barve se skrivajo neogotske dekorativne poslikave z motivi modrega zvezdnega neba, iluzionistične arhitekture ter imitacij kamna in marmorja.
Za obiskovalce Pirana je projekt nova priložnost za odkrivanje nekoliko manj znanega, a dragocenega dela kulturne dediščine mesta.
Skrita podoba cerkve iz 19. stoletja
Cerkev sv. Mohorja in Fortunata je bila zasnovana sredi 19. stoletja v neogotskem slogu. Njeno notranjost zaznamujejo profilirana rebra, štukaturni elementi in dekorativne poslikave, ki so jih skozi desetletja večkrat prekrili z novimi plastmi barve.
Strokovne raziskave so pokazale, da se pod njimi še vedno skriva prvotna poslikava v tehniki secco. Med najbolj prepoznavnimi motivi so modro zvezdno nebo, iluzionistična arhitektura ter poslikave, ki posnemajo kamen in marmor.
Prvotna dekoracija je kljub lokalnim poškodbam razmeroma dobro ohranjena, vendar je na nekaterih mestih zelo občutljiva. Poseben izziv predstavljajo slabo oprijete barvne plasti ter luščenje in prašenje kasnejših nanosov.
Plast za plastjo do prvotne podobe
Glavnino restavratorskega posega predstavlja postopno odstranjevanje kasnejših preslikav ter odkrivanje originalne dekoracije na stenah, svodu in štukaturnih elementih.
Ker so uporabljeni materiali različni in se razlikuje tudi stopnja njihove ohranjenosti, morajo restavratorji način dela prilagajati vsaki površini posebej. Ponekod kasnejše nanose odstranjujejo mehansko s skalpelom, drugod uporabljajo nežnejše postopke, ki čim manj posegajo v občutljivo originalno plast.
Še posebej zahtevna je modra poslikava svoda z zvezdami, kjer je prvotna barvna plast zelo občutljiva.
Hkrati z odkrivanjem poslikav potekajo tudi utrjevanje oslabljenih barvnih plasti, lokalno kitanje poškodovanih delov ter po potrebi retuširanje in toniranje.
Cilj obnove ni ustvarjanje nove podobe cerkve, temveč ohraniti čim več prvotne dekoracije in obiskovalcem ponovno omogočiti, da jo razberejo v njeni zgodovinski celovitosti.
Dediščina in izobraževanje prihodnjih restavratorjev
Dela izvaja ekipa Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Na terenu sodeluje od šest do osem študentk konservatorstva-restavratorstva pod mentorstvom izr. prof. dr. Blaža Šemeta.
Projekt tako ne pomeni le pomembnega koraka pri ohranjanju kulturne dediščine Pirana, temveč je tudi dragocena praktična izkušnja za novo generacijo konservatork in restavratork.
Dela bodo ob stalni prisotnosti najmanj petih izvajalcev predvidoma potekala do začetka oktobra, ob večjem številu sodelujočih pa se lahko zaključijo tudi prej. Vrednost konservatorsko-restavratorskih del znaša 24.725,20 evra brez DDV.
Še en razlog za odkrivanje manj znanega Pirana
Zgodovinsko piransko pokopališče s svojo arhitekturo, nagrobniki in cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata predstavlja pomemben, a pogosto spregledan del mestne dediščine.
Obnova cerkve odpira nov pogled na njeno izvirno neogotsko podobo in hkrati opozarja, da se številne zanimive zgodbe Pirana skrivajo tudi nekoliko stran od najbolj obiskanih mestnih ulic in trgov.
