Podnebne spremembe pred obalne kraje postavljajo vse več izzivov, od dviga morske gladine in vročinskih valov do pomanjkanja vode ter večje izpostavljenosti ekstremnim vremenskim dogodkom. V Piranu, Portorožu in Strunjanu se nanje že odzivajo s konkretnimi projekti in ukrepi, ki povezujejo ozelenjevanje javnega prostora, učinkovitejše upravljanje voda, varovanje obalnih ekosistemov ter vključevanje lokalne skupnosti. Skupnost občin Slovenije je v okviru Podnebne pisarne na Podnebnem sprehodu ob slovenski obali predstavila več dobrih praks, s katerimi se Občina Piran in upravljavci zavarovanih območij prilagajajo posledicam podnebnih sprememb.
Piran išče rešitve tudi v svoji dediščini
Posebna pozornost je bila namenjena Piranu, kjer so v okviru evropskega projekta SCORE vzpostavili Živi laboratorij Piran. Njegov namen je razvijanje rešitev za podnebno odpornejše mesto ob sodelovanju stroke, občine in lokalne skupnosti.
Med zanimivejšimi možnostmi je ponovna uporaba zgodovinskih vodnjakov oziroma cistern iz 15. stoletja. Občina preučuje, kako bi jih bilo mogoče ponovno vključiti v sodobno upravljanje z vodo, denimo za zbiranje deževnice in zalivanje zelenih površin.
V okviru projekta so ponovno ovrednotili tudi tradicionalne rešitve, ki so bile nekoč sestavni del istrskega prostora – vodoprepustne kamnite tlake, suhozide in terasaste vrtove. Razvito je bilo tudi orodje za kartiranje podnebno pomembnih elementov mesta ter pilotna zasnova preureditve terasastega območja v urbani vrt.
Pomemben del prizadevanj je vključevanje prebivalcev v oblikovanje rešitev. Med možnostmi, o katerih razmišlja Občina Piran, je tudi zeleni participativni proračun, preko katerega bi občani lahko neposredno sodelovali pri izboru okoljskih in podnebnih projektov.
Da imajo lahko učinek tudi manjši posegi, kažejo zasaditve ob zidovih posameznih piranskih ulic. Z zelenjem so nekateri kotički mestnega jedra postali prijetnejši, hkrati pa so zasaditve pripomogle k zmanjševanju odlaganja odpadkov na teh mestih.
Več zelenih in večnamenskih javnih površin v Portorožu
Tudi v Portorožu, kjer so podnebni izzivi zaradi velike poletne turistične obremenitve še izrazitejši, so bile v zadnjih letih izvedene številne ureditve javnega prostora.
Ob Portoroški ploščadi so bile urejene sprehajalne površine in izvedene zasaditve z avtohtonimi oziroma za Portorož značilnimi rastlinami, med katerimi posebno mesto zavzemajo vrtnice. Obnovljeni sta bili tudi fontana in pripadajoča infrastruktura.
Pri urejanju območja sodelujejo tudi zasebni turistični ponudniki, kar kaže na pomen povezovanja javnega in zasebnega sektorja pri ustvarjanju kakovostnejšega ter prijetnejšega prostora za prebivalce in obiskovalce.
Primer preobrazbe prostora je tudi Športni park Portorož, ki je iz območja, namenjenega predvsem tenisu, postal večnamenski prostor z različnimi športnimi, rekreativnimi in sprehajalnimi površinami.
Voda kot eden ključnih izzivov slovenske Istre
Zagotavljanje zadostnih količin kakovostne pitne vode ostaja eden največjih podnebnih izzivov slovenske Istre. Težava je posebej izrazita v poletnih mesecih, ko sušna obdobja zmanjšujejo razpoložljivost vode, turistična sezona pa povečuje njeno porabo.
Občina Piran je zato vključena v širši projekt izboljšanja oskrbe s pitno vodo slovenske Istre in Krasa, v katerem sodeluje 11 občin. Projekt med drugim predvideva boljše povezovanje obstoječih vodovodnih sistemov, vzpostavitev centralnega rezervoarja in obnovo dotrajane infrastrukture.
Pomemben del prilagajanja podnebnim spremembam je namreč tudi zmanjševanje izgub vode ter učinkovitejša uporaba virov, ki so že na voljo.
Strunjan: varovanje občutljivega obalnega prostora
V Krajinskem parku Strunjan spremembe v okolju spremljajo že vrsto let. Med njimi so dvigovanje in segrevanje morja, erozija, spreminjanje ekosistemov ter posledice visokih plim in zalednih voda. Za izboljšanje poplavne varnosti so bili na območju med drugim urejeni in povišani nekateri nasipi.
V laguni Stjuža je načrtovan tudi zanimiv naravovarstveni pilotni projekt. Z uporabo biorazgradljivih podlag, na primer iz kokosovih vlaken, želijo stabilizirati sediment ter ustvariti boljše pogoje za razvoj organizmov in krepitev biotske raznovrstnosti lagunskega ekosistema.
Javni zavod Krajinski park Strunjan sodeluje tudi v projektu LIFE4ADAPT, v katerem bodo preizkušali več konkretnih ukrepov prilagajanja obalnega prostora podnebnim spremembam. Med načrtovanimi posegi so ozelenitev pregretega degradiranega območja oziroma parkirišča v Strunjanu z namenom zmanjševanja učinka toplotnega otoka, obnova nasipa lagune Stjuža s tradicionalno tehniko mokre suhogradnje ter protierozijski ukrepi na območju strunjanskega klifa in poti proti Zalivu sv. Križa.
Predstavljeni projekti kažejo, da je mogoče podnebno prilagajanje smiselno vključevati v urejanje javnega prostora, upravljanje voda, ohranjanje kulturne in naravne dediščine ter načrtovanje prihodnjih investicij. Obenem številne rešitve izhajajo prav iz posebnosti lokalnega okolja – od tradicionalnega zbiranja vode in suhozidov do sodobnih pristopov k ozelenjevanju in obnovi občutljivih ekosistemov.
Celoten zapis s Podnebnega sprehoda po Piranu, Portorožu in Strunjanu je na voljo na spletni strani Skupnosti občin Slovenije.
Vir: Skupnost občin Slovenije
