Fotografska razstava Jake Ivančiča
Vljudno vas vabimo na odprtje fotografske razstave Jake Ivančiča “Sol je spomin morja” v galeriji na prostem Arkade Bernardin v sredo, 17. junija 2026, ob 20. uri.
Glasba: Denis Horvat (klavir), DJ Benjamin Shock (predstavitev skladbe Fleur de Sel, ki je nastala v sodelovanju z Zavodom Abakkum), del kompozicije Solinarka (Brane Zorman, Irena Pivka, Maja Bjelica; CONA zavod in Združenje Muzofil)
Vsako zrno soli nosi v sebi sledi valov in vetra, luninega dihanja in sončevega žarenja. Ko morje hlapi, gre voda v nebo, sol pa ostane kot spomin, ki noče v pozabo. Morje nikoli ne ostane v človekovi dlani, sol pa pušča svoje sledi v naravi in v kulturi, na koži in v okusu, na kamnih in na poljih solinarjev, v pokrajini in v očeh ljudi, ki znajo videti njeno svetlobo v vsej spremenljivi barvitosti.
Razstava fotografij Jake Ivančiča soline prikazuje kot prostor mnogih obrazov. V podobah mirnih gladin in geometrije vodnih kanalov, slanoljubnega rastja, samotnih solinarskih hiš in ptic se prepletajo trenutki tišine, odsevi neba in premiki svetlobe. To niso le motivi krajine. To so občuteni prikazi povezanosti narave in človeka, ki – tako kot sol – živi z ritmom morja.
Organizator: Turistično združenje Portorož v sodelovanju z Občino Piran, Javnim podjetjem Okolje Piran, St. Bernardin resortom Portorož, Soline d.o.o. in Društvom Anbot Piran.
Pogled Jake Ivančiča
Prepoznavnost atmosfere
Mojstrska uporaba svetlobe, občutek za prostor in močan vizualni izraz – to so odlike Jake Ivančiča, krajinskega, popotniška in komercialnega fotografa iz Kopra. Njegove izrazito atmosferične podobe slovenskih in tujih pokrajin so bile objavljene v številnih domačih in tujih publikacijah.
Razstavne in knjižne izbranke
Eno od odmevnih razstav njegovih del, Slovenija: simfonija razgledov, pripravljeno v sodelovanju z National Geographic, si je leta 2024 na Ljubljanskem gradu ogledalo več kot 40 tisoč ljudi. Kasneje je bila razstava na ogled tudi v Portorožu. Jaka Ivančič je tudi soavtor fotografske monografije Slovenija: dežela kontrastov, ki je izšla leta 2025. Avtor besedil je Davorin Tome.
Podobe, vredne nagrad
Fotograf, ki je zadnjih 15 let spremljal soline v različnih letnih časih, z različnih zornih kotov in v različnih svetlobnih razmerah, je za svoje delo prejel številne domače in mednarodne nagrade, Občina Piran mu je za prispevek k prepoznavnosti območja leta 2024 podelila Grb odličnosti v turizmu.
Izbrane nagrade fotografa Jake Ivančiča
- National Geographic World’s 50 Best Landscape Photos, 2018
- One Eyeland World’s Top 10 Landscape Photographers, 2018 in 2019
- International Photography Awards: kategorija Arhitektura, zmagovalec 2019
- Sarajevo Photography Awards, kategorija Krajina/Landscape , zmagovalec 2022
- Annual Photography Awards, kategorija Narava/Nature, zmagovalec 2025
Fotografov poklon solinam
Na robu Mediterana
V Sečoveljskih solinah, ki ležijo na skrajnem severu Sredozemlja, se srečujejo morje, sol, veter, ptice, človek in daljna silhueta zasneženih gora. Izbor enajstih fotografij iz zadnjih 15 let je poklon Jake Ivančiča temu edinstvenemu prostoru. Tu, kjer se mediteranski svet počasi izteka proti notranjosti Evrope, v zimskih dneh pa se nad solinarskimi polji v daljavi pogosto zarišejo zasneženi predalpski in alpski vrhovi, se pojavijo redke vizualne povezave med morjem in visokogorjem, med soljo in snegom, med Sredozemljem in celino.
Dediščina solinarstva
Razstava vključuje tudi prizore iz aktivnega dela solin na Leri, kjer solinarji še danes pridelujejo sol na tradicionalni način in ohranjajo živo dediščino prostora. Razstava se dotika tudi območja Fontanigge – opuščenega dela solin, kjer ostanki solinarske arhitekture počasi prehajajo v roke narave. Tam, kjer je nekoč prevladovalo delo človeka, danes nastaja dragocen naravni habitat za ptice in druge živalske vrste.
Ravnovesje nasprotij
Fotografska serija Jake Ivančiča je pripoved o prepletanju naravne in kulturne krajine. Soline se skozi objektiv pokažejo kot območje nenehnega obnavljanja ravnovesja: med človekom in naravo, med zapuščanjem in obnavljanjem, med tradicijo in divjino, med morjem in gorami.
Razstava nas vabi, da soline spoznavamo počasi – kot prostor, ki se spreminja ne le z letnimi časi, temveč tudi tudi z zornimi koti: s tal in iz zraka, v intimnih detajlih solinarske krajine in v širših pogledih.
Dotik dveh voda
Na stiku slanih in sladkih voda nastaja samosvoj prostor življenja.
Mokrišče Sečoveljskih solin blizu reke Dragonje
Gladina miru
V solinskih kanalih se morje umiri. Pokrajina ustvari svojo tišino.
Krajinski park Sečoveljske soline.
Pogledi v nebo
Plitka kotanja med kanali in solnimi bazeni čuva slanico pred dežjem.
Fossa za shranjevanje matične lužine
Ročno izrisano
Med tirnicami in črno petolo človeške roke izrisujejo belo bistvo solinarstva.
Tradicionalna žetev soli
S kristali iz oči v oči
Ob sončnem vzhodu je morje kot razsvetljeno ogledalo solnih kristalov.
Solinar z gaverom – polnimi lesenimi grabljami za pobiranje soli
Čas zori v svetlobi
V solinah ima sonce glavno besedo. Žarki vračajo naravo med kamnite zidove.
Opuščena solinarska hiša
Trajanje preteklosti
Solinarstvo za seboj pušča drugačno krajino. Bazeni, ki jih je nekoč polnilo morje, postanejo odri tišine.
Fontanigge – opuščeni del Sečoveljskih solin
Ko narava zardi
Jesensko rastje obarva soline v rdečino. Pokrajina se spominja ljudi.
Slanoljubne rastline v Sečoveljskih solinah
Ritem vmesnega sveta
Soline so svet med morjem in kopnim. Pogled nanje se spreminja z letnimi časi.
Jesenski pogled na Sečoveljske soline
Obzorja sobivanja
Kako se v istem pogledu srečajo sneg v Alpah, sol Jadranskega morja in ptice z mokrišča? Preprosto. Naravno je.
Plamenci pozimi v Krajinskem parku Sečoveljske soline
Galerija fotografij
Organizator: Turistično združenje Portorož v sodelovanju z Občino Piran, Javnim podjetjem Okolje Piran, St. Bernardin resort Portorož, Soline d.o.o. in Društvom Anbot Piran.
