Dogodki

Vsiljivci, nepovabljeni v kaos je razstava v dveh delih, ki uprizarja napetost znotraj arhitekturnega, tipološkega in družbeno-političnega soočenja med prostranim nekdanjim skladiščem soli na obali Portoroža in beneško gotsko palačo na glavnem trgu v Kopru.

Kaj če telepatija ni znanstvena fantastika, temveč svetlikanje pod jezikom – ki ga zaznajo le bitja, ki so dovolj občutljiva, denimo hobotnice in glive? Kaj če slovenska obala med Piranom in Koprom že govori – skozi mikrobne plasti, solne rituale in hrumečo logistiko? Umetniki razstave Vsiljivci, nepovabljeni v kaos črpajo iz te napetosti: dolgotrajnost petole in hitrost pristanišča, zunajzemeljske oblike in ambientalni signali. Ne gre za razumevanje, temveč uglaševanje – za to, da prisluhnemo skulpturni prostetiki, namenjeni neznani vrsti, lebdečim besedilom kot nestanovitnim frekvencam in zvoku kot spekulativnemu ozračju. Razstava ne dekodira čudaškega, temveč ostaja ob njem. Nekje med beneško palačo in skladiščem soli pokrajina začne mutirati. Pomni nas – megleno, nejevoljno, a ljubeče. Ne da bi obvladala, temveč da bi vzdrževala. Ne razkrila, temveč povezala. Območje ne obljublja jasnosti. Ponuja zmešnjavo kot obliko negovanja. Strah je odveč, šteje vedoželjnost.

Andrej Škufca (1987) se je s pomembnimi razstavami v zadnjem desetletju izkazal kot ključna figura slovenske mlajše generacije umetnikov. Njegove spekulativne instalacije niso toliko objekt kot pokrajina, kjer izseva spomin na svet, ki so ga ljudje nekdaj naseljevali.

Vstop prost.