Orkester Slovenske filharmonije
Zoran Bičanin, dirigent
Katarina Habe in Franci Krevh, povezovalca
Zoran Bičanin (1990) je podiplomski študij violončela z odliko končal pri profesorju Milošu Mlejniku na Akademiji za glasbo v Ljubljani, komorno igro pa je izpopolnil na Univerzi za glasbo in predstavljajočo umetnost v Grazu pri članih Carmina kvarteta. Tekom šolanja se je redno izpopolnjeval na mojstrskih tečajih pri vodilnih svetovnih pedagogih – delal je s Thomasom Grossenbacherjem, Igorjem Mitrovićem, Marcom Coppeyem, Wen-Sinn Yang in drugimi, uspešno pa se je udeležil tudi več državnih in mednarodnih tekmovanj v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem. Kot soustanovitelj in solo violončelist od leta 2010 igra v Ljubljanskih solistih, sodeluje pa tudi v jazzovskem projektu bobnarja Žana Tetitkoviča »The Porto of Life«. Kot član kvarteta Accadémia že petnajst let poustvarja dela iz zakladnice svetovne literature, spodbuja pa tudi nastanek novih del mladih slovenskih skladateljev. Od ustanovitve leta2009 kvartet Accadémia zaznamuje nenehna kvalitativna rast, ki jih danes uvršča med najbolj prodorne slovenske komornoglasbene ansamble, še v času študija pa so za svoje delovanje prejeli Prešernovo nagrado Akademije za glasbo Ljubljana. Junija 2019 je zaključil dodiplomski študij dirigiranja v razredu profesorjev Marka Letonje in Simona Dvoršaka na Akademiji za glasbo Ljubljana, kjer je za svoje umetniške dosežke prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo Ljubljana. Od leta 2023 je umetniški vodja in dirigent Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik, sodeluje pa tudi s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije. Svoje znanje in navdušenje nad glasbo pa predaja na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kjer poučuje violončelo in komorno igro.
Katarina Habe je doktorica psihologije, ki svoje znanstvenoraziskovalno in strokovno delo usmerja na področje razvoja strategij uspešnega nastopanja (motivacija, samospoštovanje, obvladovanje stresa, pozornost in spomin), s poudarkom na obvladovanju treme in spodbujanja zanosa. V svojem doktorskem delu se je posvetila raziskovanju vpliva glasbe na kognitivno funkcioniranje, kar je trenutno še vedno njena poglavitna znanstevno-raziskovalna okupacija. Pri svojem delu združuje analitični um psihologinje in intuitivni um glasbenice, saj že vrsto let uspešno deluje na obeh področjih. Svoje strokovno delo predstavlja na številnih psiholoških in glasbenih kongresih ter v znanstvenih in strokovnih revijah (Psihološka obzorja, Pedagoška obzorja Glasba v šoli, Brain Topography, International journal of psychophysiology; Frontiers in Performance Science). Sodeluje z Zavodom za šolstvo republike Slovenije. Zaposlena je kot izredna profesorica za področje obče psihologije na oddelku za glasbeno pedagogiko Akademije za glasbo UL, pogodbeno pa sodeluje pri izvedbi glasbenopsiholoških predmetov tudi na Pedagoški in Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in na Inštitutu Knoll za glasbeno terapijo in supervizijo. V zadnjem času je največji poudarek njenega raziskovalnega dela namenjen preučevanju glasbe kot sredstva za spodbujanja psihofizičnega blagostanja pri nevrotipičnih posameznikih in pri posameznikih iz ranljivih skupin, po drugi strani pa se ukvarja s spodbujanjem celostnega blagostanja pri glasbenikih. Na glasbenem področju že več kot 20 let prepeva v vokalni skupini Katrinas, katere ustanoviteljica je. Poleg izvajalske vloge, pa se v glasbenih vodah predstavlja tudi kot avtorica glasbe in besedila.
Franci Krevh je začel pridobivati glasbene izkušnje v rodnem Slovenj Gradcu, kjer je s skupinami Xenophobia, Pulsa Theatro in Jazoo soustvarjal alternativno ter rokovsko sceno na Koroškem in širše. Diplomiral je na oddelku za tolkala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Borisu Šurbku. Je član Orkestra Slovenske filharmonije in se je med drugim predstavil tudi kot solist (Tan Dun: Paper Concerto; Nina Šenk: Quadrum in drugo). Tolkala in tolkalna glasba predstavljajo središče njegovega poklicnega in prostočasnega zanimanja. Tako je ustanovni član tolkalne skupine Slovenski tolkalni projekt, s katero redno izdaja zgoščenke ter gostuje na domačih in tujih odrih. Strokovno in sistematično se poglablja v slovensko tolkalno glasbo, ob tem pa skupaj s kolegi in kiparko Alenko Vidrgar raziskuje unikatni zvok in inovativno glasbeno uporabnost kraškega kamna. Je soavtor Tolkalnega terminološkega slovarja, ki sta ga pripravila z jezikoslovko Marjeto Humar na Inštitutu Frana Ramovša ZRC SAZU. V zadnjih letih delovanja se je uveljavil tudi kot snovalec simfoničnih programov za mlade, med njimi so simfonične matineje Glasbene mladine Slovenije, od leta 2020 pa je umetniški vodja družinskih abonmajev Slovenske filharmonije. Nove izzive išče z Ansamblom za sodobno glasbo MD7 in ansamblom za staro glasbo Capella Carniola. Veliko energije namenja praktičnemu približevanju glasbe, zlasti tolkalne, mladim. Je ustvarjalec glasbenih predstav za otroke in različnih tolkalnih delavnic. Je družbeno angažiran umetnik, saj njegovi projekti naslavljajo probleme sedanjega časa (mir, mladi, povezovanje itd.) Pod sloganom “Razmišljaj globalno, deluj lokalno!”, je aktiven v lokalni skupnosti in vodi dva plesna orkestra (Junior Special Orkester & Special Orkester), ki poleg ostalega promovirata delo priznanega glasbenika, skladatelja, aranžerja in dirigenta Jožeta Privška. Z Ansamblom za sodobno glasbo MD7 je leta 2013 prejel Lipovškovo nagrado. S skupino Slovenski tolkalni projekt (SToP ) pa je leta 2013 prejel Župančičevo nagrado in leta 2014 nagrado Prešernovega sklada. 27. septembra 2024 je nastopil funkcijo člana Nacionalnega sveta za kulturo.
V sodelovanju z Društvom prijateljev glasbe Koper.
Organizator: Orkester Slovenske filharmonije
