27. decembra bo Portorož v znamenju
mehurčkov. Poleg odličnih slovenskih, italijanskih in hrvaških penin bo pozornost
pritegnil tudi francoski šampanjec svetovnega slovesa.
Portorož bo v nedeljo, 27.
decembra, gostil že 4. Festival penin. V razkošni Kristalni dvorani hotela
Kempinski Palace Portorož se bo med 15. in 22. uro predstavljalo 19 slovenskih,
italijanskih in hrvaških peničarjev ter ena francoska šampanjska hiša. Slastne
mehurčke se bo seveda dalo tudi okusiti. Vstop na prireditev bo prost, kavcija
za degustacijski kozarec bo pet evrov, penine za degustacijo pa bodo na voljo že
od enega evra dalje.
Na današnji novinarski konferenci
so o festivalu spregovorili župan občine Piran Peter Bossman, v. d. direktorice Turističnega združenja Portorož Patricija Gržinič in predsednica
Društva vinogradnikov slovenske Istre Ingrid
Mahnič.
“Turistično združenje
Portorož je leta 2012 organiziralo prvi Festival penin pri nas, letos pa smo
dogodek pripeljali na novo, višjo raven. Predvsem nas veseli dobra udeležba
peničarjev. Festival ustvarja svežo kulinarično zgodbo, ki lepo obogati zimsko
ponudbo naše destinacije,” je na konferenci povedala Patricija Gržinič. Peter
Bossman pa je pohvalil dogodek, ki destinaciji prinaša prestiž in glamur.
Iz Slovenije se bodo letos na
festivalu predstavljali: Vinska hiša Bjana, P&F Jeruzalem Ormož, Istenič,
Radgonske gorice, Silveri, Vinakoper, Posestvo Klenar, Vina Štoka, Vinarstvo
Rebula, Vina Sanabor in Vinakras. Iz Italije bodo prišli: Azienda Cantarutti
Alfieri (Udine), Tenuta Roletto (Torino), Poggio delle Grazie (Verona), Astoria
(Treviso) in Tenute Tomasella (Treviso). S Hrvaške pa Pjenušci Peršurić
(Višnjan) in Arman Franc (Vižinada). Posebno mesto bo imel francoski šampanjec
Taittinger (Reims), ki se uvršča med najbolj renomirane na svetu.
Festival bo ponudil pestro paleto
različnih vrst penin, med drugim tudi penino iz terana. Za dodatno ponudbo pa bodo
poskrbeli barmani Seaside Bar Solution, ki bodo na dogodku pripravljali
koktejle Ščepec Mediterana. Glavni sestavini bosta penina in ščepec solnega
cveta iz Piranskih solin.
Ingrid Mahnič: “Udeležba na
festivalu je postala za slovenske peničarje že nekako tradicionalna, veseli pa
me, da se je letos odzvalo tudi tako lepo število tujih proizvajalcev. Za piko
na i je poskrbela francoska šampanjska hiša, ki je v zadnjem trenutku potrdila
svojo udeležbo.”
Svečani program na terasi pred
hotelom se bo pričel ob 17.00 s koncertom Tria Eroika, slovenski vitezi vina pa
bodo skupaj z županom Občine Piran Petrom
Bossmanom in vinsko kraljico slovenske Istre Niko Breznikar razglasili Naj penino Portoroža 2015. Letos se je na
tekmovanje prijavilo 13 peničarjev s kar 25 vzorci penin, ki se bodo
potegovali, da se pridružijo častitljivi družbi zmagovalcev iz prejšnjih let.
Na prvih dveh tekmovanjih, leta 2012 in 2013, je slavila penina Istenič, lani
pa penina Mirana Sirka iz vinske hiše Bjana.
V parku hotela bo še vse do 3.
januarja 2016 ob vikendih potekala praznična tržnica. Poleg nakupa izvirnih
darilc pa se bodo obiskovalci v parku lahko tudi pogreli z bobiči, tipično
istrsko enolončnico, si privoščili krožnik pršuta in sira, se posladkali s palačinkami
in nazdravili s kuhanim vinom ali čajem.
Šampanjec ali penina?
O pravilnem poimenovanju penečih
vin smo povprašali doc. dr. Mojmirja
Wondro z Biotehniške fakultete v Ljubljani: “Klasična penina je peneče
vino pridelano po klasični oz. šampanjski metodi. Na kvasnih drožeh mora zoreti
vsaj devet mesecev, lahko pa tudi nekaj let. Za osnovno vino običajno
uporabljajo samo chardonnay, lahko pa tudi chardonnay v kombinaciji z modrim
pinotom. “Champagner” ali po slovensko šampanjec je zaščiteno ime za
peneče vino pokrajine Šampanje v Franciji. Šampanjec zori več let v steklenici
na usedlini kvasovk in je pridelan iz sort chardonnay in modri pinot. Drugod v
Franciji imenujejo peneče vino cremont ali vins mousseux, ki je pridelano po
enaki tehnologiji sekundarnega vrenja v steklenici.”
Izvedeli smo še, da peneče vino vsebuje tri oblike ogljikovega dioksida.
Prva je prosta, plinasta oblika, ki se nahaja v praznem prostoru v vratu
steklenice; druga je topna, ko se plin raztaplja v tekočini in nastaja
ogljikova kislina; tretja pa vezana, estrska oblika, ko se ogljikova kislina
počasi esterificira (veže) z alkoholi. Ta omogoča sproščanje drobnih verižic
mehurčkov, ki mu pri nas lepo rečemo iskrenje. Dobra penina pa se mora tudi
dobro peniti. Penjenje se zgodi na površini vina ob robu kozarca in mora pri
dobrih peninah trajati vsaj tri do štiri minute.
