Gledališče Tartini je lep primer fin-de-sieclovske umetnine v mešanici historizma
in secesije iz začetka 20. st. Stavbo je zasnoval tržaški arhitekt Giacomo Zammattio, notranje dekoracije so zaupali tržaškemu slikarju Napoleoneu Cozziju, ki je pred tem sodeloval pri dekoriranju gledališča Politeama Rossetti v Trstu.
Odprli so ga 27. marca 1910 in ga posvetili slavnemu piranskemu violinistu; tega dne so v gledališču uprizorili tragedijo Fedra Umberta Bozzinija.
Gledališče
so meščani uporabljali tudi za
predvajanje nemih kinematografskih
predstav, pozneje pa je vse bolj dobivalo
značaj mestne dvorane, v kateri so
prirejali razna srečanja in praznovanja.