Zgrajena sredi 15. stol., v beneško-gotskem slogu. Krasijo jo lepo oblikovani arhitekturni členi in bogato kamnito okrasje z izrazitim gotskim vogalnim balkonom. Je najstarejša ohranjena hiša na Tartinijevem trgu. Med oknoma drugega nadstropja je vzidana kamnita plošča s stoječim levom, pod katerim je napis »Lassa pur dir« (Pusti, naj govore).

V zvezi s tem napisom se je v Piranu po ustnem izročilu ohranila legenda, ki pravi:
Pred davnimi časi, ko je bil Piran del velike Beneške republike in je cvetela pomorska trgovina med evropskimi deželami in Orientom, so se po Piranu sprehajali številni bogati trgovci. V mestnem pristanišču so sklepali kupčije, čakali na pretovor svojega blaga in se medtem spoznavali tudi s piranskimi meščani. Nekoč se je neki premožen beneški trgovec zaljubil v lepo mlado Pirančanko. Pogosto je prihajal v mesto in jo obiskoval, ji prinašal dragocena darila in se kasneje celo odločil, da ji bo ob mandraču tik ob mestni Loži zgradil lepo hišo. Izvoljenki je želel dokazati moč svoje ljubezni, Pirančanom pa, kako je bogat in kako malo mu je mar njihovo govoričenje. Zavistni meščani so zaljubljeni par opravljali, ljubosumje pa se je ob izgradnji prelepe hiše tako razbohotilo, da si je par v lastno obrambo izmislil napis, ki se je do danes ohranil na fasadi in se glasi: »Lassa pur dir.«