Znamenitosti - Portorož in Piran
Na glavno vsebino
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL

Stolna cerkev sv. Jurija

541429 /default/2017/znamenitosti/cerkve/

Stolna cerkev sv. Jurija

Na vrhu mesta kraljuje župnijska – kapiteljska (imenovana stolna) cerkev sv. Jurija, največja izmed vseh piranskih cerkva, od koder se razprostira pogled na tri države. Cerkev je dobila ime po zavetniku mesta sv. Juriju, ki naj bi mesto rešil med nevihto. V sedanji velikosti je bila zgrajena v 14. st., današnjo podobo pa je dobila po baročni prenovi v 17. st. Notranjost cerkve krasi 7 oltarjev, kipa sv. Jurija in sv. Nikolaja, bogato poslikan lesen strop, platna beneške slikarske šole ter gotski »Križani« z začetka 14. st.

Sveti Jurij je zaščitnik mesta. Krščanski princ in vitez iz Kapadokije je kot svetnik in mučenec postal zaščitnik orožarjev in vojščakov, razglašen pa je bil tudi za zaščitnika številnih naselij. Redkokaterega svetega viteza opisuje toliko legend kot tega svetnika. Sv. Jurij je s sulico in ščitom eden najbolj prepoznavnih in čaščenih svetnikov v krščanskem svetu. Kot simbol boja proti zlu predstavlja človekov nenehni spopad s silami teme in greha, ki jih pooseblja zmaj.

Zvonik sv. Jurija

Zvonik je bil dograjen v času beneške nadvlade (17. st.) in je pomanjšana kopija zvonika sv. Marka v Benetkah. Zvonik je visok 46,45 m, v njem so štirje zvonovi. Na vrhu zvonika kraljuje nadangel Mihael, ki se obrača po vetru in s tem napoveduje vreme. Povzpni se do vrha in občuduj veličasten razgled na mesto in daljno okolico.

Župnijski muzej sv. Jurija

V pritličju zakristije so predstavljeni predmeti cerkvene opreme in posodja, v prostoru pod cerkveno ladjo pa so bili odkriti najstarejši ostanki stavbnih struktur iz rimskega obdobja, antike, zgodnjega srednjega veka, romanike in gotike. V zakladnici izstopata srebrni kip »Sveti Jurij na konju« in relikviarij v obliki noge. Vredna ogleda sta tudi
lapidarij, v katerem je med eksponati najstarejša lesena maketa v Sloveniji – »Cerkev sv. Jurija« iz 1590, in arheološka jama.