Stolna cerkev sv. Jurija

Nad strnjenim mestnim središčem kraljuje stolna cerkev sv. Jurija, ki daje mestu poseben pečat. Nastala je verjetno v XII. stoletju, vendar točnega podatka o tem ni.

V sedanji velikosti je bila sezidana v XIV. stoletju. Leta 1344 jo je na praznik sv. Jurija posvetilo devet škofov iz bližnje in daljne okolice. Svojo današnjo podobo je dobila po baročni prenovi leta 1637. Zvonik je bil dograjen leta 1608, Krstilnica pa leta 1650. V teh letih so utrdili tudi grič, na katerem stoji cerkev.

Podporno zidovje so zgradili leta 1641, na morski strani pa so grič utrdili s kamnitimi oboki. Gradnja obokov se je začela leta 1663 in je trajala do leta 1804. Zaradi erozije so bili že močno načeti, zato so jih leta 1998 obnovili.

Leta 1737 je cerkev sv. Jurija dobila sedem marmornih oltarjev. Od ohranjenih umetnin si je zlasti vredno ogledati dve plastiki sv. Jurija. Večja izhaja iz 17. stoletja in je delo neznanega avtorja. Manjša je posrebrena in so jo izdelali v piranski zlatarski delavnici. Stenske slike so delo beneške slikarske šole. Dve veliki platni (Maša v Bolseni in Čudež sv. Jurija) z začetka 17. stoletja je naslikal Angelo De Coster.

Sveti Jurij

Sveti Jurij je zaščitnik mesta. Krščanski princ in vitez iz Kapadokije je kot svetnik in mučenec postal zaščitnik orožarjev in vojščakov, razglašen pa je bil tudi za zaščitnika mnogih naselij.
Redkokaterega svetega viteza opisuje toliko legend kot tega svetnika. Celo Dardanele so se nekoč imenovale "Morska ožina sv. Jurija". Samo v Angliji so temu mučencu posvetili več kot 160 cerkva.

Upodobljajo ga kot mogočnega, mladega moža v viteški opravi na belem konju. Njegova atributa sta ščit in sulica. Podoba sv. Jurija na konju v boju z zmajem spada med najbolj znane in pogoste upodobitve v krščanstvu.

Krščanska legenda o njem temelji na poganskem izročilu o prihodu pomladi v deželo. Njegov praznik (24. aprila) zato pomeni vrnitev pomladi, vstajenje in napredek. Najbolj znana legenda o sv. Juriju je zapisana v srednjeveški knjigi "Legenda aurea", ki jo je napisal Jacobo da Vortagine.

Stolne orgle

Med pomembnejšimi deli cerkvene opreme omenimo stolne orgle, ki jih je izdelal Petar Nakić, frančiškan iz Dalmacije. V Benetkah se je po študiju teologije seznanil z izdelovanjem orgel in se leta 1729 popolnoma posvetil tej obrti. Njegove orgle v Piranu so bile postavljene leta 1746 in so imele 16 registrov. Žal niso ostale nedotaknjene. Morale so skozi vrsto restavratorskih posegov.

V času I. svetovne vojne so bile močno poškodovane. Vse večje piščali so namreč odpeljali, da so jih pretopili za potrebe tovarn orožja. Skoraj 100 let pred tem je klaviaturo v manualu zamenjal A. V. Rossi iz Trsta. V letu 1936 jih je G. Bencz predelal, a jim ni vrnil prvotne dispozicije. V letu 1956 je nekaj popravkov vnesel še V. Rebolj, tako da je današnja dispozicija orgel znatno spremenjena. V avgustu 1995 so bile prečiščene. Ves ta čas pa so donele in še donijo v veselje mnogih ljubiteljev glasbe.

Zvonik

Zvonik, dograjen leta 1608, je pomanjšana kopija zvonika Sv. Marka v Benetkah, kar priča, da je bil grajen v času beneškega vpliva v Piranu.

V zvoniku visi poleg novejših zvonov tudi zvon iz 15. stoletja.

V zvonik se v poletnih mesecih lahko povzpnete in občudujete razgled na vse bližnje predele slovenske in hrvaške Istre, videli boste pa tudi morsko obalo vse od Trsta do Devina, Tržiča in Gradeža; ob burji se boste lahko razgledali tudi po Alpah, zlasti po Julijcih in Dolomitih.

Krstilnica

Krstilnico v obliki osmerokotnika so zgradili leta 1650 in je hkrati zadnja stavba novega stolničnega kompleksa.
V njej srečamo cerkveno pohištvo iz 17. stoletja in slikarska dela iz različnih starejših obdobij.

Velika zanimivost je srednjeveška gotska plastika velika skulptura Križanega iz obdobja okoli leta 1370.
V središču Krstilnice je ohranjen rimski sarkofag iz prve polovice 2. stoletja n.š., ki je bil kasneje predelan v krstilni kamen.