Piran - Portorož in Piran
SI
Povpraševanje
SI

Piran

Piran, zaklad, ki čaka, da ga odkrijete

Srednjeveško mestece, ki mu je skozi stoletja pečat pustila bližina mogočnih Benetk, nedvomno sodi med najlepša, najbolj ohranjena in najpristnejša sredozemska mesta. To pa še ni vse: ta edinstveni drobni zaklad ponuja še čudovito nedotaknjeno naravo, kulturo na vsakem vogalu, pa prvovrstno sol, oljčno olje, vino, zelenjavo in ribe.
Najboljše pri tem pa je, da so vse te lepote in dobrote tako blizu! Vabimo vas, da si pridete ta naš zaklad ogledat – in ga odkrijete čisto zase … 

Vsak, ki ga bo odkril, bo bogato poplačan: z njegovim edinstvenim vzdušjem, mirom in šarmom, ki se poraja že stoletja. Nič ne daje vtisa 'turističnega', vse je pristno: hiše in prebivalci, pa tukajšnji lokali in trgovinice. In ni prostorčka v mestu, s katerega ne bi imeli pogleda, ki jemlje dih in ustvarja srečne trenutke. 

Srečni trenutki: srečanje z Giuseppejem Tartinijem, slavnim sinom tega mesteca, ki si s spomenika na trgu, posvečenem njemu, ogleduje goste z vsega sveta. Tu so ribiči, ki po uspešnem lovu pravkar krpajo mreže. Gospa Polona, ki že petdeset let trikrat tedensko na tržnici prodaja svojo zelenjavo. 

To pa še ni vse. Piran je namreč prežet s kulturo – to je gledališko, muzejsko, koncertno, galerijsko in prireditveno mestece. Zapeljivo mestece. Zapeljivo vabi, da bi človek pozabil na čas. Na naglico in stres.

Ob tem pa lahko naletite na resno težavo: ob vsej tej lepoti boste morda hoteli ostati za zmeraj!

P.S. Mi vas bomo veseli!

Potrebujete več informacij o vremenu in možnostih parkiranja v Piranu? Najdete jih na povezavi Koristne informacije.

Več informacij o hotelskih sobah, hostlih ali apartmajih v Piranu najdete na povezavi Nastanitve. 

Kolonizacija in romanizacija Istrskega polotoka

Z rimsko osvojitvijo Istrskega polotoka v letih 178/177 pr. n. št. sta se začeli postopna kolonizacija in romanizacija polotoka. Tako so tudi v zaledju Pirana nastajale rimske »vile rustike«, do gostejše naselitve samega rtiča pa tedaj verjetno še ni prišlo. Ta se je pričela šele ob zatonu Rimskega imperija konec 5. stoletja, ko se je ob vdorih in preseljevanju barbarskih ljudstev romansko prebivalstvo zateklo v otoške naselbine ali utrjene postojanke ob sami obali.

V 7. stoletju je Piran pod Bizancem postal močno utrjen castrum, s tem pa se je začel njegov urbani razvoj. Že ob koncu 6. stoletja smo priča silovitim obrsko-slovanskim vdorom v Istro. Sledila jim je postopna slovanska kolonizacija, ki ji je na široko odprla vrata šele frankovska osvojitev Istre leta 788. Franki so Istro upravno vključili v Furlansko marko in podpirali slovanski živelj v politični in gospodarski borbi proti romanskemu mestnemu prebivalstvu. Po delitvi Frankovskega cesarstva je bila grofija Istra leta 843 priključena Italskemu kraljestvu, leta 952 Nemškemu cesarstvu oziroma vojvodini Bavarski, leta 976 Koroški vojvodini in nazadnje Oglejskemu patriarhatu.

Zaradi postopnega pridobivanja lastnih ozemelj in zaradi možnosti svobodnega razvoja pomorske trgovine so se mesta ob istrski obali, vključno s Piranom, skušala čim bolj otresti neposredne odvisnosti od fevdalnih gospodov in pri tem našla zaveznika v Beneški republiki, ki je od 10. stoletja postajala čedalje močnejša pomorska in trgovska sila na Jadranu. Beneški prodor na vzhodno jadransko obalo je postal za nadaljnji razvoj istrskih mest odločujoč, saj so Benetke tu že iskale svoja tržišča in oporišča za prodor na srednji in južni Jadran. Postopno so si začele podrejati obalna istrska mesta, vendar so z njimi najprej sklepala prijateljske in trgovske pogodbe. Tudi Piran so vzele pod svojo zaščito, v zameno pa je moralo mesto z njimi leta 933 skleniti trgovsko pogodbo. A kmalu je piransko prebivalstvo spoznalo, da mu pogodbe z Benetkami krnijo svobodo in samostojnost, zato je iskalo izhod v samoobrambnem povezovanju s sosednjimi mesti, zlasti s Koprom, pa tudi v krepitvi lastne avtonomije.

Gospodarskemu razcvetu, ki sta ga istrskim mestom prinesli pomorska trgovina in trgovina z zaledjem, gre zasluga, da so si nekatera mesta že ob koncu 12. stoletja priborila avtonomijo in postala svobodne komune z voljeno oblastno strukturo: Piran leta 1192. Ob lastni izbiri mestnih načelnikov – podestatov so mesta med seboj celo sklepala trgovske pogodbe.

Že v drugi polovici 13. stoletja je začela Beneška republika osvajati istrska mesta in leta 1279 zasedla Koper, leto kasneje Izolo, leta 1283 pa še Piran.

Od 15. do 17. stoletja so Piran pretresali socialni boji med plemstvom in populari, ki so se upirali in izražali nezadovoljstvo zaradi plemiškega upravljanja občinskih blagajn, lastništva nad solinami in zemljo v zaledju ter zaradi političnih pravic, ki so jih želeli pridobiti.

V Istro se je razširil tudi protestantizem, ki se je v Piranu pojavil že v 30. letih 16. stoletja.

17. in 18. stoletje

Tudi v 17. in 18. stoletju je piranska meščanska družba še vedno živela v ozračju kulture humanizma in renesanse, ki se mu je v 17. stoletju pridružil še zdravnik Prospero Petronio.

Dobro desetletje kasneje (1692) se je v Piranu rodil Giuseppe Tartini, violinist, skladatelj in glasbeni pedagog, ki je napisal nad 300 glasbenih del, med katerimi številna sodijo med najboljše glasbene stvaritve 18. stoletja.

Avstrijska zasedba v letih 17971805 in krajše obdobje francoske oblasti v okviru Italijanskega kraljestva (1805–1809) in Napoleonovih Ilirskih provinc (1809–1813) sta poleg upravnih, družbenih in političnih sprememb mestu prinesla tudi nekaj manjših urbanističnih posegov v mestno tkivo in bližnje zaledje.

Cesarska Avstrija je v 19. stoletju Piranu znova prinesla blaginjo. K temu so pripomogle predvsem soline, saj je Avstrija z oživljanjem solne proizvodnje znatno razširila Sečoveljske soline, ki so dajale okoli 40.000 ton soli letno.

Razvoj turizma

K razvoju prometa ter boljšemu pretoku ljudi in blaga je veliko pripomogla ozkotirna železnica TrstPoreč, zgrajena v letih 1900–1902. Ob koncu 19. stoletja se je z ugodnejšimi prometnimi povezavami pričel tudi razvoj turizma. V Portorožu se je začel razvijati predvsem zdraviliški turizem, ki je klimatsko ugodnemu in prijetnemu kraju prinesel ugled in sloves najlepšega turističnega središča ob vzhodnem Jadranu.

Tartinijev trg je postal osrednji piranski trg ob koncu 13., današnjo podobo pa je dobil v drugi polovici 19. stoletja. Z zasutjem mandrača so ustvarili prostorno tržno ploščad, okoli katere so zgradili vse pomembnejše občinske ustanove (občinska in sodna palača itn.) ter meščanske stavbe, od katerih se je v prvotni obliki ohranila le gotska hiša, imenovana Benečanka. Trg so poimenovali po slavnem piranskem rojaku, violinistu in komponistu Giuseppu Tartiniju (1692–1770), ki je ime rodnega mesta ponesel daleč po Evropi.

On-line rezervacija
Namestitev
Prihod Odhod
+386 (0) 5 674 22 20 booking@portoroz.si  
Posebna ponudba