Boštjan Drinovec: Möbiusov trak - Portorož in Piran
SI
Povpraševanje
SI

Dogodki

Maj 2018
PoToSrČePeSoNe
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031   
       
Junij 2018
PoToSrČePeSoNe
    123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930 
       
Julij 2018
PoToSrČePeSoNe
      1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
3031     
Avgust 2018
PoToSrČePeSoNe
  12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728293031  
       
Monfort Portorož, 6.4. - 3.6.2018, Odprtje: petek, 6. april 2018, ob 19.00
Kulturni dogodek

Boštjan Drinovec: Möbiusov trak

Priprava robota: Igor Kumše, Klemen Juvan

Programiranje: Gregor Petak

Boštjan Drinovec je kipar, ki klasično kiparstvo nenehno nadgrajuje in aktualizira z eksperimentiranjem. Njegov ustvarjalni nemir in močna raziskovalna strast se odražata v celotnem opusu, naj gre polne, statične oblike, med katerimi je avtorsko najbolj prepoznaven cikel figur malih upornikov, ali za strukturirane oblike zračnih, abstraktnih teles in gibljivih mehanizmov. Skulpture različnih dimenzij so grajene z izjemno kreativnostjo in domišljijo, vsaka je nekakšen poskus v iskanju lastnega umetniškega izraza. Še posebej pa se umetnikova ustvarjalnost odraža pri avtorskih prostorskih postavitvah. Te so v glavnem realizirane s prepletanjem objektov iz različnih ciklov in aktualizirane z novimi stvaritvami, ki poudarjajo formalne in vsebinske preskoke. Z virtuoznim umeščanjem različnih skulptur v konkreten razstavni prostor nastajajo avtorske zgodbe, povezane zlasti z naravo, njenimi pojavi in zakonitostmi (veter, svetloba, ogenj, statika, gravitacija, vesolje …). Teme so prepoznavne tudi v naslovih Drinovčevih razstav, ki so se zvrstile v koprskih razstaviščih Obalnih galerij Piran: v Galeriji Meduza sta bili na ogled Svetlobna postaja Meduza(2003) in Drevesni delec (2014), v Galeriji Loža pa Ples vetra (2009) in skupinska razstava Maravee Ludo (2017).

Möbiusov trak je projekt, pri katerem se je avtor popolnoma odrekel kiparskemu snovanju in opustil sleherno asociacijo na svoje pretekle postavitve. Drzno se je tokrat spopadel z zahtevnim razstaviščem Monfort in vso svojo ustvarjalnost usmeril v koreografijo  industrijskega robota, ki v njegovi notranjosti premešča kupe soli. Izbira soli je za arhaični ambient nekdanjega skladišča soli povsem logična in skladna s primarno namembnostjo prostora. Funkcija robota pa je v novem kontekstu povsem drugačna, saj postane glavni protagonist umetniškega sporočila. Ob vstopu v prostor monumentalne arhitekture, ko sprva zaznamo le tehnični zvok stroja, nas preseneti močno osvetljen prizor velikega robota, obkroženega s kupi soli. Vsa naša pozornost je usmerjena v delujočo napravo, ki krožno prestavlja sol iz kupa na kup. Ritem prelaganja belih kristalov je programiran tako, da gledalci najprej zaznamo izjemno učinkovitost in produktivnost robota, ki vidno spreminja kupe soli. Sčasoma, po daljšem opazovanju pa se izkaže, da gre le za neskončno ponavljanje in iluzijo.

»To je seveda Sizifovo delo in v marsičem ponazarja današnjo družbo, očarano s hitrim in neustavljivim tehnološkim razvojem. Od pozitivnih učinkov robotizacije, kot so veliki prihranki, večja učinkovitost ter nadomeščanje človeka v življenjsko nevarnih situacijah, je družba zaslepljena in ne vidi dolgoročno negativnih posledic hiperprodukcije.« Tako razmišlja Drinovec, ki z delom Möbiusov trak primarno razglablja o pomenu dela za posameznika in družbo, o koristih in pasteh vsemogočne tehnologije, o (ne)varnosti robotizacije družbe ter z njo povezane prihodnosti človeka in civilizacije. Obenem nam Möbiusov trak ponuja v razmislek, kje in kako trdna je meja med umetniškim ustvarjanjem in tehnološkimi mehanizmi, kdaj je tehnologija še v funkciji umetnosti in predvsem kakšna je pri tem vloga umetnika.

Informacije: Tatjana Sirk, galerija.meduza@obalne-galerije.si, T 05 627 48 37

Pojdi na seznam
On-line rezervacija
Namestitev
Prihod Odhod
+386 (0) 5 674 22 20 booking@portoroz.si  
Posebna ponudba