SI
Povpraševanje
SI

Mediteranska kuhinja

Privlačnost našega Primorja, tega najsevernejšega konca Sredozemskega morja, so opevali številni pesniki – navduševali in navdihovali so jih istrski griči, morje, soline, Kras in njegove kamnite vasice …

Obala z bujnim rastlinstvom ponuja obilico kulinaričnih doživetij s svežimi zelišči in s slastnimi ribjimi specialitetami.

V istrski kuharski tradiciji se jedi najpogosteje kuha, redkeje pa, denimo, cvre. Ključno vlogo imajo avtohtone in lokalno pridelane sorte zelenjave, zelišč in začimb. Ta so večinoma blagega okusa, kuharji pa pogosto posežejo tudi po njihovih divjih različicah. Za istrsko kuhinjo so značilne jedi z ribami in perutnino. Najpomembnejši sestavini sta gotovo domače oljčno olje in domače vino. Olje, vino in morska sol, pridelani v slovenskem Primorju, so dandanes že svetovno poznani izdelki.

Oljka

Oljka je sredozemska rastlina in je po zaslugi svoje bogate dediščine, ki se pojavlja tako v mitologiji kot tudi v življenju modernega človeka, neizčrpen vir zgodb. Zaradi specifičnih podnebnih razmer na našem območju je istrsko oljčno olje znano po svojem posebnem okusu.

Trta

Na istrskih tleh uspeva avtohtona vrsta vinske trte, na kateri raste čislano rdeče vino refošk. Tipično belo vino je malvazija. Obe sorti vina postrežejo z značilnimi istrskimi jedmi: pršutom, sirom, kruhom z domačim oljčnim oljem; bobiči (enolončnica s koruzo), sladkimi štruklji, polnjenimi z mesom, "krvavo polento", omleto z divjimi šparglji, za Istro značilnimi tradicionalnimi testeninami – bleki, blečići, fuži – rižotami, morskimi sadeži (v "čežami" ali v "brodetu"; pa s sladkimi kruhi, zavitki in ocvrtim pecivom "fritolami".

Piranska sol

Solinarji piransko sol pridelujejo po 700 let starem postopku in jo še vedno žanjejo ročno s tradicionalnim orodjem.

Največja skrivnost kakovosti in naravne bele barve soli iz Sečoveljskih solin so ilovnata tla solnih polj, ki so pokrita s tanko plastjo petole, to je nekaj milimetrov debela podlaga iz biosedimenta, ki jo tvorijo minerali in mikroorganizmi. 

Pridobivanje soli je povsem odvisno od od sil narave – sonca, vetra in morja – in marljivega dela solinarjev. Sol iz Sečoveljskih solin je lahka, bogata z minerali morja in izrednega okusa, ki jedem da plemenito aromo.

Ribe in mesne jedi

Mesne kuhane jedi (ribe, koštrun, perutnina, govedina) so znane po načinu priprave. »Žgvaca« je mesna jed v omaki z avtohtonimi istrskimi začimbami. Veliko jedi se pripravlja v padeli (kozica z ročem, ponev) ali pod črepnjo (pokrov za pečenje z žerjavico). Pripravljamo tudi odlične ribje brodete, marinade in podobne jedi. Kljub nekaterim poskusom ohranjanja in oživljanja avtohtone kulinarične ponudbe pa je na Primorskem prisotna težnja k prehodu na sodobno kulinariko, ki ponuja najraznovrstnejše jedi: od rib, mesa, testenin do pic.

Kaki

.... ki mu pravijo tudi božji sadež, je sadje, ki si ga lahko privoščimo le nekaj kratkih jesenskih in zimskih mesecev. V Evropo so ga prinesli okoli leta 1870, pridelujejo pa ga predvsem države ob Sredozemlju. V Istri in Slovenskem primorju so kaki začeli gojiti nekoliko kasneje, v prvih desetletjih prejšnjega stoletja.

Turistično društvo Solinar iz Strunjana je zelo uspešno pri povezovanju naravnih danosti kraja s turistično ponudbo. Vsako leto tradicionalno organizirajo prireditev praznik kakijev in s tem prispevajo k turistični ponudbi občine, ki črpa ves svoj potencial iz naravne dediščine.

Šparglji

Divji špargelj, po domače »šparoga«, je značilna sredozemska rastlina. Raste ob obronku gozdov slovenske Istre. Kot dvodomna zelnata trajnica zraste tudi do enega metra visoko. Rodi vsako leto v pomladanskih mesecih, od polovice marca do polovice maja.

Star istrski pregovor pravi: »April spareser, maio sareser« (April špargljev, maj češenj).

Fritaja

Je tipična jajčna jed, značilna za istrsko kuhinjo. Vrste fritaje so zelo različne. Izbor in priprava je odvisna od domišljije, okusa in od tega, kaj imamo v hladilniku. Lahko pripravimo fritaje s pršutom, slanino, šparglji, jajčevci, gobami, tartufi, mlado čebulo ali drugo zelenjavo, s polži ali sirom.

Artičoke

Že antični Grki in Rimljani so poznali artičoko. V času največjega razcveta in moči so jo gojili kot zelenjavo in kot okrasno rastlino. Pripravljali so jo kuhano ali surovo. Nato so pozabili nanjo in šele v prejšnjem stoletju so odkrili njeno zdravilno moč pri obolenjih jeter in žolča. Artičoka je bodeči neži podobna rastlina, ki zraste do 120 cm visoko. Običajno jemo kuhane plodove oziroma cvetove. Mediteranska oz. istrska kuhinja pozna veliko različnih jedi prefinjenega okusa prav iz artičoke.

Osmice

Za najbolj pristen kulinarični užitek pa od novembra do junija poskrbijo osmice, ki jih je na Primorskem veliko. Pridelovalec lahko organizira le eno osmico na leto, ki traja največ osem dni. Na njej ponudi vino lastne izdelave, vloženo domačo zelenjavo, hladne narezke, oljke, sire, kuhane klobase, doma pečen kruh in še in še.
On-line rezervacija
Namestitev
Prihod Odhod
+386 (0) 5 674 22 20 booking@portoroz.si  
Posebna ponudba