Portorož je bil že od 13. stoletja znan kot zdraviliški kraj, v katerem so menihi iz samostana Sv. Lovrenca zdravili z morsko vodo in s slanico. Zdravilni vplivi na bolezni revmatizma, vodenice, škrofuloze, na debelosti in rane so bili znani po bližnji in daljni okolici.

Do propada Beneške republike, konec 18. stoletja, je bilo območje Portoroža pod beneškim levom, nato pa je prešlo pod avstrijsko oblast, pod katero je ostalo vse do konca I. svetovne vojne. Le v času od 1806 do 1813, je bilo pod Francozi. Konec 19. stoletja je bila ustanovljena delniška družba, sestavljena iz denarnikov in izobražencev piranske občine, z namenom gradnje zdravilišča in kopališča.

Piranski mestni možje in domači zdravniki so se zavedeli številnih možnosti za razvoj zdraviliškega turizma in turizma nasploh v klimatsko ugodnem in prijetnem Portorožu, šele v drugi polovici 19. stoletja.

Leta 1879 je piranski zdravnik dr. Giovanni Lugnano pričel s pomočjo oblog solinskega blata in kopeli ter pitjem slanice zdraviti revmatske in druge bolezni. Sloves o zdravilni moči solinskih snovi in uspešnem zdravljenju se je iz bližnjih krajev, od koder so sprva prihajali pacienti, kmalu razširil tudi v bolj oddaljene predele Avstro-Ogrske, ki ji je Istra po propadu Beneške republike (1797) pripadala od leta 1813 dalje.

Prihod številnih gostov je po letu 1885 narekoval gradnjo novih vil in penzionov, spodbudil pa je tudi krog piranskih izobražencev, bančnikov in podjetnikov, da so se leta 1890 odločili za ustanovitev delniške družbe za izgradnjo zdravilišča in kopališča v Portorožu in leto kasneje ustanovili kopališko družbo v Piranu, »Stabilimento balneare di Pirano«; od Piranskih solin so kupili stavbno zemljišče in se odločili za gradnjo novega hotela z 80 sobami, 120 posteljami, restavracijo in kavarno, stavbo za terme s 30 spalnicami ter lastnim kopališčem. To je bil predhodnik hotela Palace.

Stari hotel Palace - 20. avgusta 1910

20. avgusta 1910 je bil odprt eden najlepših hotelov na jadranski obali, Hotel Palace. Zablestel je v vsem svojem blišču s 175 sobami, veliko jedilnico oz. večnamensko dvorano, veliko odprto teraso, luksuzno sprejemnico z veliko sliko Glauca Cambona, saloni za branje ter igre. S hotelom so bili s hodniki povezani prostori za blatne kopeli – terme in bazenom z morsko vodo. Celoten zdraviliški kompleks pa je bil opremljen z najsodobnejšimi terapevtskimi pripomočki tistega časa. Pred hotelom je bilo urejeno novo peščeno kopališče z 200 kabinami, nanizanimi v obliki polkroga. Kopališko arhitekturo je projektiral ugledni tržaški arhitekt Lodovico Braidotti. Ponovno oživitev (novo podobo in rekonstrukcijo; obdržal je znano staro fasado) je Palace doživel oktobra, leta 2008. Preimenoval se je v Kempinski Palace Portorož, ima  pet zvezdic superior.

Leta 1913 se je v Portorožu zdravilo približno 7.000 gostov, Portorož je začel pridobivati mednarodni značaj in sloves. Obe svetovni vojni sta razvoj kraja upočasnili, razcvet se je ponovno začel po letu 1954, ko so obnovili terme v starem hotelu Palace. Leta 1975 so Terme Palace pridobile tudi status naravnega zdravilišča. Deset let kasneje so bile zgrajene nove Terme Talasoterapija Portorož, vezane na štiri hotele, ki so svojo ponudbo v zadnjih letih še dopolnili, izpopolnili in osvežili.

Portorož je danes moderno turistično letovišče s številnimi hoteli, svojo marino, letališčem, casinojem, kongresnimi in wellness centri, odlično kulinarično ponudbo in z možnostjo aktivnega preživljanja prostega časa. Vsako leto se v Portorožu odvijajo številne prireditve, ki privabljajo tako domače kot tuje obiskovalce.

Zgodovina letalstva…

Podjetni bratje Cosulich, po rodu s hrvaškega Lošinja, so imeli v času po prvi svetovni vojni v portoroškem turizmu pomemben lastniški delež. Z nakupom trosedežnih hidroplanov vrste FBA so najprej želeli obogatiti turistično ponudbo, kasneje pa so ustanovili letalsko podjetje SISA in z njim vzpostavili tudi prvo redno potniško linijo v tem delu Evrope.

Prvi polet so opravili daljnega 1.aprila l926 iz Portoroža preko Benetk in Pavie do 575 km oddaljenega Torina v severozahodni Italiji. Sledile so redne vožnje - najprej trikrat tedensko, nato pa vsak dan. Letala CANT 10, ki so prevažala prve potnike, so bila izdelana v novoustanovljeni letalski tovarni v sklopu ladjedelnice bratov Cosulich v Tržiču – Monfalconu blizu Trsta. Za daljše povezave pa je bilo treba zagotoviti večja in potnikom udobnejša letala. V ta namen so leta 1928 iz letalske tovarne Cosulichev prispeli novi leseni trimotorniki CANT 22. Kabina v osrednjem delu trupa, je nudila prostor največ 12 potnikom. Vstopna loputa je bila na stropnem delu kabine, tik za pilotskim sedežem, potniki so se za vstop zato morali povzpeti po lesenih stopnicah, ki so jih uslužbenci postavili na tla tik ob letalu.

V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil Portorož preko Trsta redno letalsko povezan z večjimi mesti vse do Marseilla na zahodu,  Drača na vzhodni in Brindisija na zahodni strani Jadrana.