V zavetju sredozemskega zelenja, v najbolj severnem kotičku Mediterana, nas pozdravlja Primorska. Privlačnost istrskih gričev, morja, solin, Krasa in kamnitih vasic opevajo mnogi poeti. Morska obala z bujnim zimzelenim rastlinjem nudi veliko kulinaričnih užitkov z bogatimi začimbami in ribjimi specialitetami.

V splošnem pa na istrskem krožniku prevladujejo kuhane jedi pred pečenimi. Razširjena je uporaba avtohtone zelenjave, domačih zelišč in začimb. Veliko je hrane iz morskih sadežev, domače perutnine in drobnice. Najznačilnejša pa je uporaba oljčnega olja in vina. Jedi so začinjene z divje rastočimi zelišči manj ostrega okusa. Oljčno olje, vino in morska sol so po svetu že znani izdelki. Zaradi geografskih specifičnosti so tudi tipični izdelki slovenske Istre, kjer so kot turistični produkt že bile obdelane soline (predvsem v Sečovljah) in vinske ceste.

Oljka

Označuje našo geografsko lego (je sredozemska rastlina) in nam s svojo bogato dediščino, ki je prisotna tako v mitologiji kakor tudi v življenju sodobnega človeka, nudi neizčrpen vir za zgodbe in doživetja. Zaradi klimatskih specifičnosti ima istrsko oljčno olje določene posebnosti. Na oljčni poti vam želimo pripraviti raznovrstno ponudbo:

• doživetja v oljčniku (med nabiranjem oljk, na piknikih)
• v torkljah (med degustacijo, prikazom pridelave olja,…)
• prireditve in obrede (oljčne poroke, solinarske poroke, različne igre in tekmovanja, npr. pandolo)
  

Na istrski zemlji uspeva avtohtona vinska trta, ki daje zelo cenjeno rdeče vino refošk. Značilno belo vino je malvazija.  Zelo se priležeta  k tipični istrski hrani, ki vam jo bodo ponudili v številnih kmečkih gostilnah: pršut, sire, kruh z domačim oljčnim oljem, bobiče (koruzna mineštra), mesne sladke kuhane štruklje, krvavo polento, fritajo z divjimi šparglji, domače testenine (bleke, blečiće in oblikovane fuže), rižote, morske sadeže (v čežami ali brodetu), velikonočne koncane kruhe, presenc, pečene štruklje, kroštole in fritole.

Piranska sol

Pridelujemo več vrst morske soli, ki je pridobljena z naravnimi procesi kristalizacije soli na solnih bazenih. Njena uporabnost je zelo raznovrstna. Piranska sol je pridelana po potrjenem tradicionalnem postopku. Sol iz piranskih solin  se prideluje  po izročilu starem skoraj 700 let in zgolj z tradicionalnimi orodji. Osnovni proces je naravna kristalizacija na solnih poljih, kjer se sol pobira na nekaj milimetrov debeli podlagi bio sedimenta imenovani PETOLA, sestavljeni iz mineralov in mikroorganizmov.
Solni pridelek je odvisen zgolj od sil narave – sonca, vetra, morja in marljivega dela solinarjev. Sol  iz Sečoveljskih solin je lahka, bogata z minerali morja in izrednega okusa, ki jedem doda kulinarično izjemnost.

Kot drugje po Sloveniji, so včasih tudi na Primorskem gospodinje pekle kruh v domačem ognjišču. Vendar je kruh v istrski kuhinji bistveno drugačen, saj mu primešajo črne olive ali fige. Pečejo tudi mlečni, rženi in koruzi kruh.

Ribe in mesne jedi

Mesne kuhane jedi (ribe, koštrun, perutnina, govedina) so znane po načinu priprave. "Žgvaca" je mesna jed v omaki z avtohtonimi istrskimi začimbami. Veliko jedi se pripravlja v padeli (kozica z ročem, ponev) ali pod črepnjo (pokrov za pečenje z žerjavico). Pripravljamo tudi odlične ribje brodete, marinade in podobne jedi. Kljub nekaterim poskusom ohranjanja in oživljanja avtohtone kulinarične ponudbe pa je na Primorskem prisotna težnja k prehodu na sodobno kulinariko, ki ponuja najraznovrstnejše jedi: od rib, mesa, testenin do pic.

Kaki

....ki mu pravijo tudi božji sadež, je sadje, ki si ga lahko privoščimo le nekaj kratkih jesenskih in zimskih mesecev. V Evropo so ga prinesli okoli leta 1870, pridelujejo pa ga predvsem države od Sredozemlju. V Istri in Slovenskem Primorju so kaki začeli gojiti nekoliko kasneje, v prvih desetletjih prejšnjega stoletja.
Turistično društvo Solinar iz Strunjana je zelo uspešno pri povezovanju naravnih danosti kraja s turistično ponudbo. Vsako leto tradicionalno organizirajo prireditev Praznik kakijev in s tem prispevajo k turistični ponudbi občine, ki črpa ves svoj potencial iz naravne dediščine.

Šparglji

Divji špargelj, po domače »šparoga«, je značilna sredozemska rastlina. Raste ob obronku gozdov slovenske Istre. Kot dvodomna zelnata trajnica zraste tudi do enega metra visoko. Rodi vsako leto v pomladanskih mesecih, od polovice marca do polovice meseca maja. Star istrski pregovor pravi: »april spareser, maio sareser« (april špargljev, maj češenj).

Fritaja

...je tipična jajčna jed, značilna za istrsko kuhinjo. Vrste fritaje so zelo različne. Izbor in priprava je odvisna od domišljije, okusa in od tega, kaj imamo v hladilniku. Lahko pripravimo fritaje s pršutom, slanino, šparglji, jajčevci, gobami, tartufi, mlado čebulo ali drugo zelenjavo, s polži ali sirom.

Artičoke

Že antični Grki in Rimljani so poznali artičoko. V času največjega razcveta in moči so jo gojili kot zelenjavo in kot okrasno rastlino. Pripravljali so jo kuhano ali surovo. Nato so pozabili nanjo in šele v prejšnjem stoletju so odkrili njeno zdravilno moč pri obolenjih jeter in žolča. Artičoka je bodeči neži podobna rastlina, ki zraste do 120 cm visoko. Običajno jemo kuhane plodove oziroma cvetove. Mediteranska oz. istrska kuhinja pozna veliko različnih jedi prefinjenega okusa prav iz artičoke.


Za najbolj pristen kulinarični užitek pa od novembra do junija poskrbijo osmice, ki jih je na Primorskem veliko. Pridelovalec lahko organizira le eno osmico na leto, ki traja največ 8 dni. Na njej ponudi vino lastne izdelave, vloženo domačo zelenjavo, hladne narezke, oljke, sire, kuhane klobase, doma pečen kruh in še in še.