Mestni arhiv

Pisalo se je leto 1877, ko so ob starem mandraču (današnji Tartinijev trg) porušili srednjeveško beneško občinsko hišo in na njenem mestu zgradili novo, sedanjo palačo. In tistega leta so iz piranskega občinskega arhiva ločili starejše, zlasti srednjeveško gradivo od novejšega.



Prvotno se je imenoval Archivio civico antico – Stari mestni arhiv in je najprej deloval kot oddelek Mestne knjižnice. Prvi arhivar, ki je bil zadolžen, da skrbi zanj, je bil grof Sefano Rota, od leta 1891 pa prof. Domenico Vatta, ki ga je potem dolga leta uspešno vodil. Medtem ko so izolski arhiv leta 1903 uničili plameni, del starejšega koprskega pa so med II. svetovno vojno odnesli v Italijo, je po zaslugi piranskega učitelja in knjižničarja Domenica Petronia piranski arhiv ostal doma – v Piranu. Takratno arhivsko gradivo je namreč dal zazidati pod stopnišče občinske palače in ga tako rešil pred odtujitvijo. V preteklosti se je arhiv večkrat selil oziroma zamenjal prostore svojega domovanja. Iz občinske palače je šel najprej v Ložo, potem pa v zgradbo sodišča na Tartinijevem trgu. Leta 1954 je prešel v sklop takratnega novoustanovljenega Mestnega (danes Pomorskega) muzeja, leta 1955 pa je ObLO Piran ustanovil samostojni Mestni arhiv. Po sklepu SO Piran leta 1974 so ga priključili Pokrajinskemu arhivu Koper, vendar pod pogojem, da arhivsko gradivo ostane v Piranu. Leto dni zatem so ga preselili v prostore Minoritskega samostana, kjer je domoval do leta 1995, ko so ga prenesli v prenovljene prostore na Župančičevi 4, kasneje pa na Savudrijsko ulico 5. Številne selitve v preteklosti pa na arhivsko gradivo niso vplivale dobro, zato je prav, da se zaradi svoje neprecenljive vrednosti te piranske dragotine hranijo v kar se da primernih prostorih.

Dragotine piranskega arhiva

Neprecenljivo vrednost ima raznovrstno arhivsko gradivo, ki sega daleč nazaj v leti 1173 in 1187, prepisa najstarejših dokumentov pa celo v leti 1036 in 1041. Govori o preteklosti Pirana in njegovih prebivalcih, njegovem ožjem in širšem zaledju, večjem delu Istre in ne nazadnje o vlogi Pirana v evropskem prostoru. Arhiv hrani številne pergamentne notarske listine, dukale (doževa pisma), testamente (oporoke), kodekse (mestne statute, vicedomske knjige, notarske knjige…) itd., ki so bogat vir za zgodovinarje, etnologe, umetnostne zgodovinarje, jezikoslovce… Najstarejši v originalu in celoti ohranjen statut mesta Piran je iz leta 1307. Poleg navedenega je v arhivu tudi veliko raznega gradiva iz beneškega, francoskega, avstrijskega, italijanskega in jugoslovanskega oziroma slovenskega obdobja. Arhiv hrani tudi gradivo raznih likvidiranih podjetij Občine Piran (Rudnik Sečovlje, Ladjedelnica Piran, Jadranka Piran…), številnih šol, sodišča, nekaterih pomembnih družin (Tartini, Gabrielli…), razne zbirke, načrte, plakate, fotografije…

Na osnovi tega bogatega gradiva so tako domači kot tudi tuji raziskovalci (iz Italije, Hrvaške, Nemčije, Švice, Avstrije, ZDA…) napisali številna zgodovinska dela, razprave, referate, diplomske in seminarske naloge, doktorske disertacije, pripravili številne zanimive razstave itd. Podatki iz raznolikega starega arhivskega gradiva so bili uporabljeni tudi za dokumentarne televizijske in radijske oddaje. In prav na te načine »mrtvo« arhivsko gradivo zaživi, saj ga tako spozna širša javnost. Na enem od dveh kamnitih stebrov za zastave ob vhodu na Tartinijev trg je vklesan latinski stavek, ki se v prevodu glasi: »Po naših molitvah boš varna ostala, zemlja piranska.« Danes z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je del te »piranske zemlje« tudi njen arhiv, na katerega so bili ponosni naši predniki, smo ponosni mi in bodo nedvomno tudi naši zanamci, kajti arhiv je osebna izkaznica in duša mesta.

www.arhiv-koper.si

Mestna knjižnica

V Piranu ima knjižničarstvo dolgo tradicijo. V 17. stoletju je "Accademia degli Intricati" ustanovila majhno ljudsko knjižnico. Knjižničarstvo se je nato v mestu neprestano razvijalo. Mestna knjižnica je začela dobivati današnjo podobo leta 1956. Bralcem je na voljo prek 60.000 knjig v slovenskem, italijanskem, angleškem, nemškem in francoskem jeziku. Raritet v knjižnici ne hranijo, postrežejo pa Vam lahko z obsežno zbirko domoznanskega gradiva o Piranu, saj imajo prav za ta namen odprt poseben oddelek. Knjige si v Mestni knjižnici lahko izposodijo tudi prehodni obiskovalci mesta.

Župančičeva 4
SI-6330 Piran

T: +386 (0) 5 671 08 70
E: kniznica.piran@guest.arnes.si
www.pir.sik.si/